Katoliška besedila o zdravljenju neplodnosti

Knjiznica

Etične dileme zakonske pare spodbujajo, da iščejo ustreznejše rešitve pri soočanju z neplodnostjo. Pri tem jim lahko pomaga stališče Katoliške cerkve, ki se v cerkvenih dokumentih opredeljuje do neplodnosti in s tem katoliškim zakoncem ponuja smernice, ki jih lahko vodijo pri nadaljnjih odločitvah.

 

 

 

 

 

donum vitae Navodilo o daru življenja - Donum Vitae (1987)

Ta dokument poudarja, da morajo biti vse raziskave na biomedicinskem področju v skladu z dostojanstvom človeške osebe in njene poklicanosti.

 

Cerkev v Navodilu ponovno poudari, da je vsak človek del božjega načrta. Zato na različne načine spodbuja napredek, ki mu gre dati to ime v polnem pomenu besede: da je v resnično dobro človeka in človeštva. Žal vedno ni tako. Merila ne more postaviti vsaka znanost le za svoje področje. Že dalj časa človeštvo vedno bolj spoznava, da je (moralno) nedopustno storiti vse to, kar (znanstveno, tehnično) zmoremo. V nekaterih primerih rečemo človeku »da«, če rečemo metodam »ne«. Ni torej prvenstvenega pomena odklonitev nečesa, marveč odločitev za človeka in njegovo dobro. V ospredju dokumenta sta otrok in zakonca. Podoba, ki jo imamo o prvem ali drugem, določa tudi naš odnos: spoštovanje ali popredmetenje.

 

Otroci so »najodličnejši dar zakona.« Težko se je upreti mentaliteti, ki jo izražajo in na svoj način podpirajo različne tehnike umetne oploditve, kjer postane otrok predmet tehničnega načrtovanja; stvar, ki jo »naročimo«, in za vsako ceno moramo imeti. Zakonci sicer upravičeno želijo imeti otroka, da bi na ta način uresničili svoje poslanstvo, da postanejo (so) starši. Upravičena želja pa ne daje tudi pravice do otroka. To bi pomenilo, da otrok (oseba) postane lastništvo drugega.

 

Zakon (družina) je trajna življenjska skupnost moža in žene, namenjena blagru zakoncev in roditvi ter vzgoji otrok, katere bistveni lastnosti sta enost in nerazdružnost, med kristjani pa je od Kristusa povzdignjen v dostojanstvo zakramenta. Cerkev zato z ene strani nasprotuje vsakemu vmešavanju tretje osebe v življenje zakoncev in v roditveni namen njune zveze (heterologna oploditev, nadomestno materinstvo), z druge strani pa brani integriteto njunega spolnega odnosa, to je povezanost združitvenega in roditvenega namena zakona (le-ta je tudi v homologni oploditvi kršen).

 

Povzeto po Kongregacija za verski nauk, Donum vitae (22.2.1987)- Navodilo Dar življenja, Cerkveni dokumenti 36, Družina, Ljubljana 1987.

 

evangelium vitae

 Evangelij življenja - Evangelium Vitae (1995)

Iz okrožnice Evangelij življenja papeža Janeza Pavla II. se zrcali nič kaj spodbudna podoba časa, v katerem je, bolj kakor kdaj koli prej, ogrožena temeljna vrednota življenja - življenje samo. Okrožnica je zato posvečena razumevanju, vrednotenju, spoštovanju, nedotakljivosti in obrambi življenja, ki je odsev modrosti, dobrote in ljubezni Boga, začetnika in cilja življenja.

 
 
O umetni oploditvi

14. Različne tehnike umetne oploditve (reprodukcije), za katere bi se zdelo, da so v službi življenja in ki se pogosto tudi opravljajo s tem namenom; dejansko odpirajo vrata novim napadom proti življenju. Brez ozira na to, da so moralno nesprejemljive, ker ločujejo porajanje od celostno človeškega okvira zakonskega dejanja, imajo te tehnike visoke odstotke neuspeha: ta neuspeh zadeva ne toliko oploditev, kot nadaljnji razvoj zarodka, izpostavljenega nevarnosti skorajšnje smrti. Poleg tega se včasih opravi oploditev večjega števila zarodkov od tistega, ki je potreben za vsaditev v ženino maternico in ti tako imenovani »nadvečni embrioni« so potem uničeni ali uporabljeni za raziskave pod pretvezo znanstvenega ali medicinskega napredka, dejansko pa človeško življenje skrčijo na preprost »biološki material«, s katerim lahko svobodno razpolagajo.

 

O spočetju in vitro

63. Moralno presojo splava je treba uporabiti tudi pri novejših oblikah posegov s človeškimi zarodki, ki neogibno vključujejo uboj zarodka, četudi imajo po sebi zakonit cilj. Gre za primer preizkusov na zarodkih, ki se širijo na področju biomedicinskih raziskav in so v nekaterih državah zakonito dovoljeni. Kakor pri vsakem medicinskem posegu na pacientu, tako je tudi posege na človeškem zarodku imeti za dovoljene pod pogojem, da spoštujejo življenje in neokrnjenost embrija in ne prinašajo s seboj zanj nesorazmernih tveganj, temveč imajo za cilj njegovo zdravljenje ter izbojšanje njegovega zdravstvenega stanja ali njegovega individualnega preživetja. Treba pa je izjaviti, da je uporaba človeških zarodkov ali fetusov kot predmet preizkusov zločin nad njihovim dostojanstvom človeških bitij, ki imajo pravico do istega spoštovanja, kot se dolguje že rojenemu otroku in vsakemu človeku.«

 

O posvojitvi

93. Posebno pomemben izraz solidarnosti med družinami je pripravljenost za posvojitev ali za varstvo otrok, ki so jih starši zapustili ali so kakorkoli v težkem položaju. Prava očetovska in materinska ljubezen presega vezi mesa in krvi in sprejme tudi otroke drugih družin ter jim daje, kar je potrebno za njihovo življenje in njihov polni razvoj. Med oblikami posvojitve zasluži, da se predloži tudi posvojitev na daleč, ki ji je treba dati prednost v primerih, kjer ima zapuščenost edini razlog v razmerah skrajne revščine družine. S tako obliko posvojitve se namreč daje staršem potrebna pomoč za vzdrževanje in vzgojo svojih otrok, ne da bi jih morali izkoreniniti iz njihovega naravnega okolja.

Janez Pavel II., Evangelium vitae (25.3.1995) – Okrožnica Evangelij življenja, Cerkveni dokumenti 60, družina, Ljubljana 1995, str. 5.

 

dignitas personae

 

 

 

Dostojanstvo osebe - Dignitas Personae (2009) 

V tem dokumentu so predstavljena temeljna načela, ki jih je potrebno upoštevati pri zdravljenju neplodnosti. 

 

 

 

 

 

1. Podpora biomedicinskemu raziskovanju na področju zdravljenja neplodnosti - v zadnjih desetletjih je medicinska veda naredila velik korak na področju poznavanja začetnih obdobij človeškega življenja. Bolje pozna biološko sestavo človeka in proces njegovega porajanja. Takšen razvoj je vsekakor pozitiven in zasluži podporo, ko pomaga premagovati in zdraviti bolezen ter vnovič vzpostaviti normalno stanje za posredovanje človeškega življenja.

 

2. Spoštovanje zarodka od spočetja dalje - že v navodilu Dar življenja so podani osnovni etični kriteriji za vrednotenje moralnih vprašanj v zvezi s človeškim zarodkom. Zato sad človeškega spočetja zahteva od prvega trenutka svojega obstoja, to je že takoj, ko se izoblikuje zigota, tisto brezpogojno spoštovanje, ki ga moralno dolgujemo človeškemu bitju v njegovi telesni in duhovni celoti. Človeško bitje moramo spoštovati in ravnati z njim kot z osebo že takoj od njegovega spočetja dalje in smo mu zaradi tega od tistega trenutka naprej dolžni priznavati osebnostne pravice, med katerimi je predvsem nedotakljiva pravica vsakega nedolžnega človeškega bitja do življenja.

 

3. Posredovanje človeškega življenja je legitimno le med poročenima moškim in žensko-izvirno okolje za začetek človeškega življenja je zakon in družina, kjer se poraja preko dejanja, ki izraža vzajemno ljubezen med moškim in žensko. Po medsebojni podaritvi, ki je zakoncem lastna in izključna, težijo ti po osebnem združenju. Tako se medsebojno dopolnjujejo, da morejo sodelovati z Bogom pri roditvi in vzgoji novih življenj. Z rodovitnostjo zakonske ljubezni moški in ženska jasno izražata, da je temelj njunega zakonskega življenja pristni »da«, ki sta ga izrekla in ga živita v medsebojnih odnosih in vzajemni odprtosti za življenje.

 

4. Posredovanje življenja je legitimno le preko spolnega odnosa (neločljivost spolnosti in posredovanja življenja). Cerkev zagovarja stališče, da je etično nesprejemljivo ločiti posredovanje življenja od celostnega osebnega konteksta zakonskega dejanja: človeško posredovanje življenja je osebno dejanje zakoncev in je kot tako nenadomestljivo. Samoumevno sprejemanje izjemno številnih splavov, ki so del procesa oploditve v epruveti, nazorno kaže, kako zamenjava zakonskega dejanja s tehničnim postopkom, ki je v nasprotju s spoštovanjem posredovanja življenja in ki ga ni mogoče zreducirati zgolj na razmnoževanje, vodi k oslabitvi dolžnega spoštovanja vsakega človeka. Priznanje takšnega spoštovanja po drugi strani sloni na zaupnosti zakoncev, ki jo poživlja zakonska ljubezen.

 

5. Primerna biomedicinska intervencija je smiselna, v kolikor pomaga rodovitnosti spolnega dejanja. Dovoljeni so postopki, usmerjeni k odstranjevanju ovir za zmožnostnaravne oploditve (npr. hormonsko zdravljenje neplodnosti, operacije endometrioze, čiščenja jajcevodov oziroma mikrokirurškiposegi za prepustnost jajcevodov itd.).Vse te postopke lahko obravnavamo kot verodostojna zdravljenja,kajti z odpravljanjem vzroka neplodnosti poročeni par lahko preko spolnega dejanja posreduje življenje, ne da bi v takšno dejanjekakorkoli posegal zdravnik. Noben tak poseg ne nadomestizakonskega dejanja, ki je edino vredno odgovornega posredovanjaživljenja.

 

6. Otrok je Božji dar in ne pravica za vsako ceno (raje izkoristiti možnost posvojitve). Cerkev priznava pravico do želje po otroku in razume trpljenje parov, ki se soočajo z neplodnostjo. Vendar takšna želja ne sme nikoli tako prevladati, da bi zanikala človekovo dostojanstvo. Želja po otroku ne more upravičiti »proizvodnje potomcev«, prav tako pa odločitev, da je otrok nezaželjen, ne more opravičiti zavračanja ali uničenja že spočetega otroka.

 

V pomoč številnim neplodnim parom, ki si želijo otroke, je potrebno, s pomočjo ustrezne zakonodaje, spodbujati in omogočiti posvojitev osirotelih otrok, ki za ustrezen človeški razvoj potrebujejo družinski dom. Poleg tega je treba spodbujati raziskave in investicije, ki bi preventivno preprečevale neplodnost.

 

7. Postopki umetne oploditve nasprotujejo dostojanstvu otroka. Nedopustne so vse tehnike heterologne umetne oploditve kot tudi tiste tehnike homologne umetne oploditve, ki nadomeščajo spolna dejanja zakoncev.

 

Razlogi:

 

 1. Ustvarjanje in uničevanje človeških zarodkov.

 2. Zavračanje, uničenje in izguba zarodkov je vnaprej predvideno in hoteno.

 3. Gre za splave nerojenih otrok.

 

Stališče do homologne umetne inseminacije:

 

» Homologna umetna osemenitev znotraj zakona ne more biti dopuščena; izjema je primer, ko bi tehnično sredstvo ne nadomestilo zakonskega dejanja, marveč ga olajšalo in mu pomagalo k dosegu njegovega naravnega cilja.« (Dar življenja)

 

Dr. Tadej Strehovec v spremni besedi z naslovom Kultura življenja naj bo temelj raziskovanja pojasnjuje, da je umetna inseminacija (oploditev, osemenitev), ki sledi predhodnemu spolnemu odnosu, legitimna možnost za zdravljenje neplodnosti poročenih zakoncev.

 

8. Nesprejemljivost zamrzovanja človeških zarodkov. Zamrzovanje človeških zarodkov je nezdružljivo s spoštovanjem, ki smo ga dolžni človeškim zarodkom; predvideva njihov nastanek v epruveti, jih izpostavlja resni smrtni nevarnosti, oziroma telesni okvari, saj številni zarodki ne preživijo postopka zamrzovanja in odmrzovanja; začasno jih prikrajša za materin sprejem in nosečnost; tvegajo nadaljnje napade in manipulacije.

 

Povzeto po Kongregacija za verski nauk, Dignitas personae (8.9.2008) – Navodilo Dostojanstvo osebe, Cerkveni dokumenti 125, Družina, Ljubljana 2009.

 

Navodilo o daru življenja - Donum vitae (1987)

Evangelij življenja - Evangelium Vitae (1995)

  Dostojanstvo osebe - Dignitas Personae (2009)

 

NA VRH 

 

Login Form

Kontakt

 

Naslov: Antonov dom na Viču,

            Tržaška cesta 85, Ljubljana

 

Elektronski naslovi:

 

marija.stritar@gmail.com

joze.stritar@gmail.com

tadej.strehovec@gmail.com

info@neplodnasva.si

Kje smo